Ego je sistem vzorcev (meril), ki usmerja delovanje našega razuma. Ego močno pogojuje delovanje našega razuma, kar se v veliki meri odraža pri naših aktivnostih v zunanjem (materialnem) svetu.
Egovski vzorci (prepričanja, želje, navezanosti) vplivajo na to, kakšne zahteve, pričakovanja in potrebe se izoblikujejo v nas. Te egovske naloge nas tako močno pritiskajo, da jih v življenju moramo izpolnjevati. To počnemo tako, da v zunanjem svetu s svojim razumskim delovanjem ustvarjamo takšne pogoje, ki zadostijo merilom naših egovskih vzorcev.
Egovski vzorci imajo torej ključno vlogo pri usmerjanju našega delovanja. Pri tem Ego sam po sebi ni dejaven, temveč nam le postavlja določena pravila in merila. Na ta način nas Ego usmerja pri vsem našem delovanju v življenju. Mi ga pri tem brezpogojno podpiramo in skušamo njegova merila čim bolj uspešno izpolnjevati.
Ego od nas »zahteva« popolno pokorščino – tudi za ceno našega zdravja in celo življenja. To pomeni, da z razumom zvesto sledimo egovskim pravilom, ki se jih oklepamo ne glede na vse. Naš razum tako brezpogojno služi našemu Egu.
Če z razumskim delovanjem zadostimo svojim egovskim merilom, se počutimo dobro, smo zadovoljni, izpolnjeni in srečni. Kadar pa egovskim merilom v življenju ne moremo zadostiti, potem vedno na nek način trpimo: počutimo se slabo, smo nezadovoljni, razočarani in neizpolnjeni.
Glede na svoje dobro ali slabo počutje dojemamo vse v zunanjem svetu kot dobro (pozitivno) ali slabo (negativno). To DVOJNOST zunanjega sveta interpretiramo in občutimo samo zaradi meril, ki nam jih postavlja naš lastni Ego. Na podlagi naših egovskih meril se torej v nas postavi ločnica med dobrim in slabim. Človekov Ego je zato izvor dvojnosti, ki nam v življenju poleg dobrega vedno prinese tudi slabo (trpljenje).
Povzetek:
Egovski vzorci so v našem življenju trdne smernice in vodilo za naše delovanje, obnašanje in reagiranje.Z ustvarjanjem pogojev v zunanjem svetu skušamo zadostiti merilom svojih egovskih vzorcev. Vse naše delovanje je v bistvu usmerjeno v to, da zadostimo merilom svojega Ega in tako v sebi zagotovimo dobro stanje.
Nedoseganje lastnih egovskih zahtev je vzrok za to, da ljudje v življenju trpimo. Človekova pogojenost z vzorci neizbežno vodi v trpljenje. Ego je torej poglavitni vzrok za naše trpljenje.
Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje