Namen izvajanja duhovnih praks je urjenje notranje stalnice, s katero zagotovimo nenehno prisotnost uma znotraj sebe.
Obstajajo številne različice meditacij, manter in molitev. Izberemo tisto, s katero najlaže in najučinkoviteje umirjamo svoj um. Primerna je vsaka duhovna praksa, ki našo pozornost usmeri navznoter in s tem umirja naš um. Primer duhovne prakse, ki ga navajamo spodaj, je samo eden od mnogih. Ta duhovna praksa je zaradi svoje preprostosti primerna za vsakogar.
Za pozitivno spremembo v sebi sta potrebna vsakodnevno samostojno delo in doslednost, predvsem pa je pomembna vztrajnost. Vsak dan je smiselno nameniti vsaj 20 do 30 minut za umirjanje svojega uma. Pozitivni učinki izvajanja duhovnih praks se pokažejo šele po določenem času – odvisno od tega, koliko časa vsak dan namenimo tem dejavnostim.
Duhovne prakse (meditacijo) najučinkoviteje izvajamo brez glasbene spremljave ali vodenja. Po potrebi lahko pred izvajanjem meditacije izvedemo uvodni del, ki je običajno namenjen sproščanju. Uvod v meditacijo lahko vsebuje sproščujoče dihanje ali npr. mantro OM. Če se odločimo za meditacijo na tekst, se najprej na pamet naučimo novo duhovno besedilo, ki predstavlja večji izziv pri ohranjanju pozornosti navznoter.
Meditacija na tekst, mantra in molitev so duhovne prakse, ki običajno temeljijo na ponavljanju posameznih besed ali besedila. Za začetek je najprimernejša meditacija na tekst. Pri meditaciji na tekst izberemo duhovno besedilo, ki nam je všeč in v nas vzbuja dobre občutke. Najprimernejši je tekst, ki lepo teče in nas navdihuje. Besedilo naj ne bo prekratko – s primerno dolgim tekstom učinkovito urimo usmerjanje pozornosti navznoter. Izberemo lahko pesem ali prozo, besedilo se naučimo na pamet.
Meditacija sama naj poteka v tišini, ki je potrebna iz preprostega razloga: omogoča nam boljše osredotočanje na besedilo, ki ga v sebi zelo počasi ponavljamo. Ponavljanje besedila (molitev, mantra, duhovni tekst) v popolni tišini je učinkovitejše zato, ker se tako bolj fokusiramo na vsako besedo posebej. Ponavljanje besed zaposli naš um, ki pri tem neha premlevati druge misli, zato se začne umirjati. Nemir v umu počasi začne popuščati.
Primer preproste in učinkovite duhovne prakse, ki traja približno 20 do 30 minut:
1. Usedemo se v pokončen položaj in čim bolj sprostimo telo.
2. Uvodni del – sproščanje (po potrebi):
Nekaj minut namenimo počasnemu izmeničnemu dihanju skozi obe nosnici. Tako uravnotežujemo delovanje obeh možganskih polovic oziroma uravnovesimo delovanje uma na fizičnem nivoju.
Naredimo vsaj 10 izmeničnih vdihov in izdihov skozi levo in desno nosnico.
Naslednjih nekaj minut pojemo mantro OM. Mantro OM pojemo počasi in z dolgim izdihom, ki mu sledi globok vdih. Vibracija, ki nastaja ob petju mantre, zelo močno fizično sprošča um, zato je mantra lahko zelo dober uvod v meditacijo. Mantro OM ponovimo vsaj 10-krat.
3. Meditacija na besedilo:
V sebi začnemo počasi izgovarjati duhovno besedilo ali molitev. Naša pozornost je usmerjena navznoter in je namenjena vsaki besedi posebej. Premori med posameznimi besedami naj trajajo nekaj sekund. Če v premoru med besedami izgubimo pozornost na svoje besedilo, se ponovno vrnemo na začetek besedila. S pozornostjo navznoter in ustreznimi premori med besedami dosežemo, da se nemiren um začne počasi umirjati. Z osredotočanjem na besedilo lahko sčasoma dosežemo popolno umiritev uma. Kadar pa moč nemirnih misli ne pojenja, potem s počasnim ponavljanjem besedila nadaljujemo do konca meditativne prakse.
Umirjanje uma na ta način naj traja približno 20 minut.
Primer duhovnega besedila, ki ga v meditaciji lahko uporabljamo za umirjanje uma:
VEČNA ENOST
Večna Enost,
ki nam poješ v tišini in
nas učiš po drugih,
odločno in modro vodi moje korake.
Naj uvidim nauke, ko stopam,
in častim namen vseh stvari.
Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam,
da vedno gledam izza oči.
Naj opazujem, ne sodim.
Naj ne škodujem in naj zapustim
glasbo in lepoto, ko odidem.
In ko se vrnem v Večnost,
naj se krog sklene
in spirala razširi. (Aboriginska molitev)
Z izvajanjem duhovnih praks postopoma razvijemo sposobnost, da zmoremo dovolj dobro umirjati svoj um. Takrat lahko svoje delo z umom nadgradimo tako, da se lotimo treninga stalnice, ki je uporabna ne le v meditaciji, ampak predvsem tudi v vsakdanjem življenju. Duhovno prakso nadgradimo s tem, da ob ponavljanju stalnice (zelo kratkega besedila) usmerjamo svojo pozornost hkrati tudi v očesno središče (tretje oko).
Iz praktičnih razlogov je v ta namen primernejše kratko besedilo, kot je na primer pravoslavna molitev oziroma mantra “Gospod Jezus Kristus, usmili se me”.
Očesno središče je točka, kamor s pomočjo stalnice osredotočimo svoj um.
Pri tem načinu ponavljamo izbrano stalnico, obenem pa usmerimo svojo pozornost na točko med obrvmi in tam ustalimo oziroma pripnemo svoj um. Na ta način najmočneje umirjamo svoj um in ga ohranjamo prisotnega znotraj sebe. Ponavljanje stalnice skupaj z osredotočanjem na očesno središče nas tako najučinkoviteje podpre pri ustavljanju nemirnih in nenadzorovanih misli.
Stalnica (molitev, mantra ali besedilo) in osredotočanje v očesno središče sta pri takem treningu torej neločljivo povezana. Jasno je, da je ob podpori stalnice lažje zadržati pozornost svojega uma v očesnem središču.
Kratko besedilo, mantra ali molitev je zelo praktična in uporabna stalnica, ki jo lahko uporabljamo kadar koli. Ko npr. čez dan naša osredotočenost v očesnem središču popusti, jo ob podpori stalnice lahko vedno znova privedemo nazaj. Ponavljanje stalnice v sebi nas tako stalno opozarja na to, da svoj um koncentriramo v očesnem središču.
Umirjanje in discipliniranje uma s pomočjo neke stalnice je naše edino naravno orožje/orodje, s katerim se lahko upremo svojemu Egu. Potem ko se v osredotočanju na stalnico dobro izurimo in jo prenesemo iz duhovnih praks v vsakodnevno življenje, smo naredili ključno stvar za resnično izboljšanje svojega notranjega stanja. S pomočjo stalnice v vsakdanjem življenju ohranjamo jasen in umirjen um, ki ga aktiviramo le takrat, ko je to potrebno.
Trening stalnice je torej osnova za to, da se spremembe na boljše končno pokažejo tudi v našem vsakdanjem življenju. Pozitivna sprememba se odraža predvsem v tem, da lahko ohranjamo svoj um zavestno prisoten v sebi tudi takrat, ko se soočamo z močnimi egovskimi pritiski.
Nazaj | Naprej |