Prve pozitivne spremembe se nam v življenju spontano začnejo dogajati kot posledica notranje rasti. Da bi se začele dogajati, je potrebno narediti pomemben korak: naša naloga je zagotoviti notranji mir, saj skozi mir pride stik z duhovnim vodstvom, ki omogoči rast.
V stanju notranjega miru se duhovni (nematerialni, neminljivi) princip v človeku začne krepiti, zato se duhovna rast dogaja sama od sebe. Duhovnega principa z razumom ne moremo doumeti, saj je človekov razum omejen – pomaga nam živeti v materialnem svetu, ne seže pa na področje tako imenovanega »duha«.
Duhovna rast je proces, ki se dogaja spontano – brez naše volje. Duhovna rast in duhovno vodstvo se zgodita, ko v sebi zagotovimo stanje notranjega miru.
Egovske omejitve popustijo samo v stanju notranjega miru – takrat izkusimo brezmejnost in povezanost z Enostjo. Skozi to neomejenost prihajajo nova spoznanja, ki jih omejitve našega Ega sicer nikoli ne bi dopustile.
Ta spoznanja lahko opišemo kot »duhovno vodstvo«: v stanju miru nas nekaj vodi, nam pomaga in nam ponuja sodelovanje. Takrat sebe občutimo kot del neke celote oziroma Enosti. Dobesedno začutimo, da prihajajo drugačne rešitve in odgovori, ki nam omogočajo, da živimo bolj prav. Občutimo vodstvo, ki ni več razumsko, ampak duhovno.
Duhovno vodstvo je nekaj, kar nam skozi mir daje moč za prave odločitve. Posledice tega vodstva so opazne: čutimo, da se v nas nekaj dogaja, saj v svojem načinu delovanja opažamo pozitivne spremembe. Te spremembe so znak, da duhovno rastemo.
Če s svojim načinom življenja ohranjamo notranji mir, ostajamo odprti za duhovno vodstvo.
Z duhovnim vodstvom začnemo spontano ravnati prav, ne da bi razmišljali o svojih odločitvah in iskali rešitve z razumom. Probleme v sebi (notranje probleme) vedno manj rešujemo s pomočjo zunanjih (razumskih) aktivnosti. Ustrezne rešitve za naše notranje probleme spontano prihajajo brez našega vpletanja.
Vsak človek to vodstvo izkusi sam: dobivati začne odgovore, ki so mu v danem trenutku namenjeni. Spoznanja ne prihajajo iz našega uma, temveč od drugod. Pod duhovnim vodstvom delujemo veliko bolj pravilno kot takrat, ko nas vodi lasten omejeni razum. Izkušnja duhovnega vodstva je pri vsakem človeku drugačna, ker v stanju miru vsakdo dobiva sebi primerna spoznanja.
Zaupanja v duhovno vodstvo se ne da naučiti »od zunaj« – ne more nam ga zagotoviti nihče drug. Šele ko sami doživimo notranji mir, lahko začutimo povezanost z nečim brezmejnim, od koder dobivamo podporo in pomoč v obliki novih spoznanj. Na podlagi teh spoznanj rastemo – spontano postajamo boljši.
Nova spoznanja in izkušnje se v življenju kažejo tako, da postajamo bolj pozitivno naravnani in modrejši, delujemo bolj pravilno. V nas se poraja manj dvomov in strahov, smo bolj prijazni, dobri in spoštljivi, ta naravnanost pa je spontana in iskrena, saj ni posledica razumskih pravil.
Podrobno razglabljanje o duhovnih komponentah ni smiselno, ker jih s svojim omejenim razumom ne moremo doumeti. Lahko pa govorimo o lastnih izkušnjah in občutkih, ki jih spontano doživljamo, ko duhovno rastemo. Zelo dobro lahko npr. opišemo pozitivne spremembe, ki so rezultat duhovne rasti.
Te pozitivne spremembe bodo morda zelo dobra spodbuda ljudem, ki so iskalci – torej vsem tistim, ki želijo živeti boljše življenje in si prizadevajo preseči svoja trpljenja.
Bistvena in najpomembnejša sprememba na poti rasti se zgodi, ko duhovno vodstvo prevlada nad individualnim/egovskim vodstvom.
Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje