1. Fizična osebnost

1. Kaj je Ego in kakšna je njegova vloga v našem  življenju ?

Fizična osebnost-Ego je sistem vzorcev (smernic), ki se zmeraj izoblikuje na človekovem fizičnem nivoju in močno vpliva na naše življenje. To so določena »pravila in merila«, ki pogojujejo naš način delovanja.

V toku našega življenja na nastanek, moč in vrsto vzorcev vplivajo trije dejavniki: naše psihofizične danosti, naše duhovne danosti (duša in njena karma) ter okoliščine, v katerih živimo. Ti dejavniki vplivajo na to, kateri vzorci v nas nastanejo in kolikšna je njihova moč. Nekatere vzorce “prinesemo s sabo” (duša, karma), večina vzorcev pa se v nas izoblikuje skozi življenje. Pri vsakem posamezniku se torej zgradijo drugačni egovski vzorci. Naši najbolj značilni egovski  vzorci se skozi življenju izoblikujejo iz močnejših in šibkejših prepričanj, večjih ali manjših navezanosti  (zasvojenosti)  ter večjih ali manjših želja

» Preberite več …

2. ­­­­­­­­­­Kako v življenju izpolnjujemo svoje egovske zahteve in pričakovanja ?

Z delovanjem in ustvarjanjem pogojev v zunanjem svetu skušamo zadostiti merilom naših egovskih vzorcev (zahtevam in pričakovanjem). Z zunanjimi dejavnostmi želimo v sebi doseči dobro počutje, veselje, zadovoljstvo, srečo in izpolnjenost. Vse naše delovanje je v bistvu usmerjeno v to, da zadostimo svojim egovskim vzorcem in tako v sebi zagotovimo dobro stanje.

Ljudje vedno poskušamo zadovoljiti svoje potrebe tako, da v zunanjem svetu ustvarjamo pogoje za svoje dobro počutje. Pri tem nam izdatno pomaga naš razum. Ego nas sili, da s pomočjo razuma iščemo rešitve za izpolnitev svojih zahtev in pričakovanj…

» Preberite več …

3. Kaj se zgodi, če svojih egovskih zahtev in pričakovanj ne moremo izpolniti ?

Ego se kot sistem določenih vzorcev izoblikuje v vsakem človeku. Ko Ego v nas nastane, nas ti vzorci silijo oziroma ženejo, da jih izpolnjujemo. Egovske zahteve uresničujemo zato, da bi dosegli zadovoljstvo in dobro počutje. Občutek zadovoljstva pa je mogoč le takrat, ko tem egovskim zahtevam zadostimo.

V življenju se torej po svojih najboljših močeh trudimo, da bi egovska merila dosegali. Če so ta merila usklajena z našimi danostmi/sposobnostmi, smo jih zmožni dosegati. Kadar pa so postavljena merila našega Ega previsoka, potem egovskim zahtevam ne moremo ugoditi, saj nismo sposobni doseči previsoko postavljenih standardov/ciljev. Zahteve, ki torej niso usklajene z našimi sposobnostmi, težko dosegamo. Vsako nedoseganja za nas pomeni nezadovoljstvo, nemir, neizpolnjenost – skratka neko slabo stanje…

» Preberite več …

4. Preprosta ponazoritev vloge in pomena Ega v človekovem življenju

ego4Ego je sistem vzorcev (meril), ki usmerja delovanje našega razuma. Ego močno pogojuje delovanje našega razuma, kar se v veliki meri odraža pri naših aktivnostih v zunanjem (materialnem) svetu.

Egovski vzorci (prepričanja, želje, navezanosti) vplivajo na to, kakšne zahteve, pričakovanja in potrebe se izoblikujejo v nas. Te egovske naloge nas tako močno pritiskajo, da jih v življenju moramo izpolnjevati. To počnemo tako, da v zunanjem svetu s svojim razumskim delovanjem ustvarjamo takšne pogoje, ki zadostijo merilom naših egovskih vzorcev.

Egovski vzorci imajo torej ključno vlogo pri usmerjanju našega delovanja. Pri tem Ego sam po sebi ni dejaven, temveč nam le postavlja določena pravila in merila. Na ta način nas  Ego usmerja pri vsem našem delovanju v življenju…

» Preberite več …

 

Nazaj Naprej