Fizična osebnost-Ego je sistem vzorcev (smernic), ki se zmeraj izoblikuje na človekovem fizičnem nivoju ter močno vpliva na naše življenje in na naše navade. Nastali egovski vzorci so neke vrste »pravila in merila«, ki zelo pogojujejo naš način delovanja.
V toku našega življenja na nastanek, moč in vrsto vzorcev vplivajo trije dejavniki: naše duhovne danosti (duša in njena karma), psihofizične danosti ter okoliščine, v katerih živimo. Ti dejavniki vplivajo na to, kateri vzorci v nas nastanejo in kolikšna je njihova moč. Nekatere vzorce “prinesemo s sabo” (duša, karma), večina vzorcev pa se v nas izoblikuje skozi življenje. Pri vsakem posamezniku se torej zgradijo drugačni egovski vzorci.
Naši najbolj značilni egovski vzorci se skozi življenje izoblikujejo iz močnejših in šibkejših prepričanj, večjih ali manjših navezanosti (zasvojenosti) ter večjih ali manjših želja.
Prepričanja so rezultat znanja, izkušenj in učenja. Navezanosti večinoma izhajajo iz dobrih občutkov (užitkov), ki jih v nas sprožajo zunanji dražljaji (npr. osebe, hrana, stvari …). Želje pa se v nas porodijo na podlagi informacij iz okolja, ki v nas ustvarjajo vedno nove potrebe.
Iz egovskih vzorcev nastajajo v nas določene zahteve, pričakovanja in potrebe, ki jih s svojim delovanjem skušamo uresničevati v zunanjem svetu. Ta način delovanja, ki je karakterističen za vsakega posameznika, določa našo osebnost. To je naša fizična osebnost oziroma Ego.
Preko Ega smo pripeti na določene naloge, za katere čutimo, da jih v življenju preprosto moramo izpolnjevati. Naša močna pripetost na določeno nalogo je najbolj odvisna od naše karme (v karmi je določena glavna naloga, ki jo mora posameznik razrešiti v tem svetu). Ti karmični (prineseni) vzorci najmočneje vplivajo na naše delovanje v življenju.
V našem življenju vzorci v nas nastajajo neprestano. Ustvarjati in graditi se začnejo že v zgodnjem otroštvu, ko egovski vzorci v nas nastajajo najmočneje. Močan vpliv pri izoblikovanju otrokovih vzorcev imajo starši in njihov način vzgoje. Ti vzorci že zelo zgodaj postanejo temelj za naše delovanje, obnašanje in reagiranje.
Ego je vodilo, ki v celoti pogojuje naše življenjske aktivnosti. Egovski vzorci določajo naš značaj in tako postanejo naša osebnost, s katero se v življenju močno poistovetimo.
Moč naših potreb, zahtev in pričakovanj je odvisna od tega, kako močni so vzorci, ki so se izoblikovali v našem Egu. Nekateri egovski vzorci so močni, zato zelo močno usmerjajo naše delovanje. Dobesedno nas silijo, da zadostimo njihovim trdno postavljenim merilom. Nekateri vzorci v Egu pa so šibkejši, zato nas ne pritiskajo tako izrazito, da bi morali na vsak način ugoditi njihovim zahtevam.
Egovski vzorci določajo smernice oziroma merila, ki zelo pogojujejo naše življenjske navade. Vse to so neke vrste zahteve, ki pritiskajo na naš razum. Razum je vklenjen in ujet v trdna egovska pravila, zato nima druge možnosti, kot da se strogo ravna po njih.
Ego dobesedno ovije razum v svoj jekleni prijem pravil in omejitev ter tako ohranja popoln nadzor nad njim. Človekov razum je zaradi tega v celoti podrejen Egu. Dokler so egovski vzorci v nas močni, smo torej v življenju prisiljeni, da egovske zahteve izpolnjujemo.
Ego je sistem vzorcev, ki se vedno zgradi na fizičnem nivoju človeka. Na moč in vrsto naših vzorcev vplivajo trije dejavniki: duhovne danosti, psihofizične danosti in okoliščine, v katerih živimo. Egovski vzorci so v našem življenju trdne smernice za naše delovanje, obnašanje in reagiranje.
Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje