Egovski vzorci, ki običajno nastanejo iz raznih prepričanj, navezanosti in želja, v nas porajajo določene zahteve in pričakovanja. Na podlagi vzorcev v nas nastajajo zahteve o tem, kaj nam mora biti v zunanjem svetu zagotovljeno, da bomo zadovoljni in srečni. Žal pa v življenju ne moremo vedno vplivati na to, da bi bilo v zunanjem svetu vse po našem okusu. Zaradi tega prihaja do neskladja med našimi zahtevami in pričakovanji ter uresničevanjem le-teh. To neskladje oziroma nedoseganje egovskih zahtev in pričakovanj je vzrok za naše slabo počutje, nezadovoljstvo, neizpolnjenost, razočaranje … (trpljenje).
Glede na doseganje oziroma nedoseganje svojih zahtev dojemamo stvari v življenju vedno kot dobre ali slabe. Če svoje zahteve in pričakovanja dosegamo, jih občutimo kot dobre, v nasprotnem primeru pa jih interpretiramo kot slabe…
2. Zakaj vsako delovanje, ki podpira Ego, vedno vodi v trpljenje?
V življenju vedno delujemo v smeri, da bi zadostiti svojim egovskim zahtevam in pričakovanjem. To občutimo kot prioritetno nalogo, ki jo preprosto moramo izpolniti – velikokrat tudi za ceno svojega zdravja in življenja. Ker so egovske zahteve na prvem mestu, je za nas najpomembneje, da jim ugodimo. Egovsko zadovoljstvo je za nas najpomembnejša stvar, ki jo skušamo v življenju doseči. Samo kadar nam to uspe, se počutimo zadovoljni. Ego v bistvu diktira merila, zaradi katerih se v življenju počutimo dobro, kadar jih dosegamo.
Posledica nedoseganja egovskih zahtev je trpljenje, ki se v življenju kaže na različne načine: v nas se pojavi nemir, nezadovoljstvo, neizpolnjenost, slabo počutje, razne bolečine ali razna negativna čustva (jeza, sovraštvo, žalost, zavist, strah, zamera …).
3. Kaj je potrebno zagotoviti, da svoje trpljenje zmanjšamo?
Naše zadovoljstvo v življenju je odvisno od tega, kako uspešno izpolnjujemo zahteve, ki nam jih vsiljujejo naši egovski vzorci (naša prepričanja, navezanosti, želje …). Kadar so egovski vzorci močni, so zahteve v nas velike. Težko jih dosegamo, zato pri tem trpimo. Močnejši kot so vzorci, več je trpljenja v našem v življenju. Če pa so egovske zahteve skromnejše, jih laže dosegamo, zato je slabega počutja manj. Jasno je torej, da je potrebno egovske vzorce v življenju zmanjševati, ne pa jih krepiti.
Smiselno je torej delovati tako, da svoje zahteve in pričakovanja v življenju zmanjšujemo. To pa je zahtevna naloga, saj močne egovske vzorce v sebi lahko ošibimo samo s tem, da se na svoje egovske zahteve ne odzovemo. Neodreagiranje na egovske potrebe nam takoj prinese slabo počutje (trpljenje), saj naše zahteve ostanejo neizpolnjene…
4. Kako odpraviti trpljenje, ki ga povzroča Ego?
Trpljenje je stanje bolečine, ki se v nas pojavi vsakič, ko naše egovske zahteve niso izpolnjene. Običajno se na to bolečino takoj odzovemo, saj se skušamo trpljenje čim prej znebiti. Večinoma ravnamo tako, da skušamo v zunanjem svetu ustvariti takšne pogoje, ki bi našo bolečino odpravili.
Kadar pa teh pogojev od zunaj ne zmoremo zagotoviti, smo prisiljeni svoje zadovoljstvo poiskati v neki drugi dejavnosti, vendar na ta način svojo bolečino samo ignoriramo. Za odpravo trpljenja je takšno delovanje večinoma neučinkovito. Bolečine, ki je posledica naših neizpolnjenih egovskih zahtev, ne moremo odpraviti s svojim razumskim reševanjem. Kadar pride do trpljenja zato, ker se naša pričakovanja, želje in zahteve niso izpolnile, je prav, da na to bolečino ne odreagiramo. S tem dovolimo, da bolečina v nas je…
Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje