V življenju vedno delujemo v smeri, da bi zadostiti svojim egovskim zahtevam in pričakovanjem. To občutimo kot prioritetno nalogo, ki jo preprosto moramo izpolniti – velikokrat tudi za ceno svojega zdravja in celo življenja.
Ker so egovske zahteve na prvem mestu, je za nas najpomembneje, da jim ugodimo. Egovsko zadovoljstvo je za nas najpomembnejša stvar, ki jo skušamo v življenju doseči. Ego v bistvu diktira merila, zaradi katerih se v življenju počutimo dobro, kadar jih dosegamo. Samo kadar nam to uspe, se počutimo zadovoljni.
Egovske zahteve se kažejo v najrazličnejših oblikah: na vsak način hočemo npr. doseči uspeh v športu, želimo biti uspešni v službi, imeti hočemo moderno hišo, dober avto in lep vikend na morju… Popolnoma egovska so tudi naša pričakovanja in zahteve, ki jih imamo do drugih ljudi – npr. do tega, kakšen »mora« biti naš partner, naš otrok ali naši prijatelji.
Posledica nedoseganja egovskih zahtev je trpljenje, ki se v življenju kaže na različne načine: v nas se pojavi razočaranje, nezadovoljstvo, neizpolnjenost, slaba samopodoba, razne bolečine in negativna čustva (jeza, sovraštvo, žalost, zavist, strah, zamera …). Zamera je primer trpljenja, ki se v nas pojavi takrat, ko neka druga oseba ni izpolnila naših pričakovanj, saj npr. ni ravnala tako, kot bi hoteli mi sami.
Neizpolnjevanje egovskih zahtev ni edini vzrok trpljenja. Trpljenje se pojavi tudi takrat, ko svojim egovskim zahtevam sicer uspemo ugoditi, vendar pa to dosegamo z velikim naporom. Pri takem delovanju se močno izčrpavamo in obremenjujemo, to pa vodi v razne motnje in bolezni. Zadovoljstvo, ki ga občutimo ob doseganju egovskih meril, je v takih primerih za nas pomembnejše od zdravja.
Bolezni so torej direktna posledica našega pehanja za tem, da bi zadostili svojim egovskim merilom. Iz tega stremenja izhajajo vse naše bolezni in bolečine, saj v bistvu zanemarjamo svoje zdravje, da bi zagotovili dobro (egovsko) počutje v sebi.
Egovski cilji običajno niso enostavno dosegljivi. Večje kot so naše zahteve, želje in pričakovanja, teže jih v življenju dosegamo, zato pri tem vedno bolj trpimo. To je jasno vidno na zgornji sliki: zaradi visokih egovskih zahtev je trpljenja v našem življenju zelo veliko, zadovoljstva pa dejansko skoraj nikoli ne dosežemo, saj se s svojim delovanjem izredno težko približamo visokim merilom, ki nam jih narekuje Ego.
Kadar svojih egovskih zahtev ne moremo izpolnjevati ali pa jih izpolnjujemo s težavo, ob tem vedno trpimo. Popolna utvara je, da se bomo počutili dobro »nekoč v prihodnosti«, ko bomo svoj cilj dosegli.
Egovske zahteve je nesmiselno izpolnjevati zato, ker nas vedno omejujejo, pogojujejo in silijo v izčrpavanje. Doseganje ciljev za ceno svojega zdravja in celo življenja je uničujoče in nas nikoli ne bo pripeljalo do trajnega miru in zadovoljstva.
Če v življenju sledimo egovskim zahtevam, to običajno vodi v slabo stanje – ne glede na to, ali egovske cilje dosegamo ali ne. V obeh primerih nas egovske zahteve silijo v delovanje, ki NI SMISELNO. Prav vse dejavnosti v smeri, da bi egovskim merilom zadostili, nas na nek način izčrpavajo in nam povzročajo trpljenje, ki pa je še bolj izrazito takrat, kadar so naša merila visoka.
Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje