Ajurveda je veda o lastnostih. Lastnosti so najbolj preprosto izhodišče za uporabo ajurvedskega znanja, ker jih lahko najenostavneje zaznavamo s svojimi čutili. Lastnosti so vidne povsod: opazimo jih v nas samih, v hrani, vremenskih vplivih in letnih časih. Vse te lastnosti na nas vplivajo vsakodnevno. Lastnosti (vlažnost, suhost, vročina, hladnost, težkost …) so torej osnova za razumevanje in uporabo Ajurvede v vsakdanjem življenju.
Osnova za življenje po principih Ajurvede je poznavanje lastnosti samega sebe in okolja ter upoštevanje dveh osnovnih načel, ki določata relacije med temi lastnostmi.
Lastnosti se v naravi pojavljajo v številnih oblikah, ki jih najlaže razvrstimo po parih. Vsaka izmed lastnosti je popolno nasprotje drugi lastnosti v paru:
- SUHOST – VLAŽNOST,
- VROČINA – HLADNOST,
- TEŽKOST – LAHKOST,
- počasnost – hitrost,
- stabilnost – mobilnost,
- mehkost – trdost,
- motnost – jasnost,
- gladkost – grobost,
- obilnost – drobnost,
- gostost – redkost.
Te lastnosti najdemo v okolju in v nas samih. Spremembe v teh lastnostih vplivajo na nas neprestano. Vsak od teh parov lastnosti združuje dve skrajnosti.
Lastnosti v paru vplivata druga na drugo po dveh osnovnih ajurvedskih načelih:
- Podobno povečuje podobno.
- Določeno lastnost uravnotežimo z njej nasprotno lastnostjo.
Načelo Podobno povečuje podobno lahko zlahka razložimo na primerih iz vsakdanjega življenja. Če na primer v vročem poletnem vremenu uživamo močno soljeno in poprano hrano, ki ogreva (močno začinjeno meso z žara, ki mu za prilogo dodamo surovo čebulo), s tem izredno povečamo vročino v telesu, postanemo razdražljivi, agresivni in nestrpni. Z močno ogrevalno hrano (meso in čebula) smo tako v organizmu še povečali učinek vročega vremena. Na ta način smo v telesu ustvarili izrazito neravnovesje, saj smo v sebi preveč okrepili eno od lastnosti (vročino).
Ogrevalna hrana v vročem vremenu močno poveča vročino v telesu – to je popolnoma v skladu s principom, da podobno povečuje podobno. To načelo je naravno in spontano. Če se ga ne zavedamo in ga kršimo, nas telo hitro opozori, da ravnamo v nasprotju z naravnimi zakoni. Neprijetne posledice občutimo na umskem in telesnem nivoju: postanemo jezni in razdražlivi, pojavita se zgaga in obilno potenje.
Poleti torej ni smiselno krepiti učinka vroče energije (vreme) s podobno vročo energijo v hrani.
Tudi princip Določeno lastnost uravnotežamo z njej nasprotno lastnostjo lahko pojasnimo na preprostem primeru: po napornem delu v poletni vročini se počutimo razgreti in izčrpani, saj presežek vročine v okolju povzroči v nas neravnovesje – slabo počutje in utrujenost. Dobro počutje se povrne šele potem, ko s hladno prho zmanjšamo presežek vročine v telesu: hladna voda nas osveži in povrne ravnovesje telesne temperature.
Ko začutimo presežek neke lastnosti (npr. vročine), spontano upoštevamo logične zakonitosti, s katerimi dosežemo ravnovesje (se ohladimo). Premočno izraženo lastnost (vročino) smo torej uravnotežili z njej nasprotno lastnostjo (hladnostjo). V poletni pripeki nas prav tako spontano vleče v bližino jezer in rek, saj njihova hladnost uravnoteža presežek vročine v nas.
Tako v praksi samodejno ravnamo v skladu z zakoni narave. Kadar tega načela ne upoštevamo in ostanemo na soncu predolgo, ne da bi se ustrezno ohlajali (uravnotežali), se kot posledica lahko pojavi sončarica. To je jasno opozorilo, da nismo upoštevali preprostih principov uravnotežanja.
Natisni!Nazaj |
Naprej |
Ugotavljanje