Duhovne prakse (mantra, molitev, meditacija) so načini, s katerimi zagotavljamo pogoje za duhovno rast. Izvajamo jih vsakodnevno, saj le tako lahko dosežemo notranji mir, v katerem se duhovna rast sploh lahko začne dogajati.

Mantra je posebno zaporedje besed, vpetih v določen zvočni vzorec. To je močan duhovni obrazec, ki ga poznajo vse svetovne religije. Če jo izgovarjamo ali pojemo na določen način, v možganih in telesu povzroči vibracijo, ki se prenese tja, kamor jo usmerimo. Mantra je zvočna terapija, ki spreminja in čisti neustrezne vzorce v naši globlji zavesti. S ponavljanjem preprostih zlogov in posebnih kombinacij besed sproščamo napetosti v telesu in ustavljamo nemir v sebi.

Mantra je lahko dober uvod v meditacijo, saj nas umirja in pripravi na stanje, v katerem je naš um osredotočen na eno samo dejavnost. Meditacija je trening, s katerim se vsakodnevno urimo v umirjanju svojega ega (naučenih neustreznih vzorcev). V mislih počasi ponavljamo duhovno besedilo, ki smo se ga naučili na pamet, in se s tem učimo usmerjati svojo pozornost na eno stvar. V sodobni družbi pogosto počnemo več stvari hkrati, zato smo ves dan izpostavljeni nemiru in stresu. Z meditacijo ta nenaravni način delovanja postopoma opuščamo in ustvarjamo pogoje za notranji mir, v katerem ego prične izgubljati svojo moč. Z osredotočanjem in umirjanjem postane naša življenjska naravnanost drugačna: bistvo in smisel življenja dojamemo v stvareh, ki so neminljive (nematerialne). Na ta način ustvarjamo okoliščine, ki nam omogočajo stik z Enostjo in obenem resnično duhovno rast.

Tudi molitev je način za vzpostavljanje stika z Enostjo/Bogom/ kozmično zavestjo. Z njo človek usmerja svoje misli k Bogu; želi se mu zahvaliti, ga za kaj prositi ali mu predati svoje breme.

S temi duhovnimi praksami zmanjšujemo moč svojega ega in tako odpravljamo vzrok svojega trpljenja. Ta duhovna rast pa se začne dogajati šele takrat, ko v sebi dosežemo notranji mir.