Notranji mir je stanje nedelovanja uma, v katerem stvari spontano najdejo svoje pravo mesto. V stanju notranjega miru prenehamo sami iskati rešitev problema in se prepustimo Božjemu vodstvu. Ko neko stvar predamo, se z njo v mislih ne ukvarjamo več. Tega stanja človek ne more zagotoviti s svojim razmišljanjem in delovanjem, lahko pa ga doseže z rednim in iskrenim izvajanjem duhovnih praks (mantra, molitev, meditacija). Z njimi začnemo obvladovati svoj um in ne dogaja se več, da nas misli nenehno spravljajo v nemir, v katerem se počutimo ločene.
Doseganje egovskih (materialnih) ciljev ne prinese trajnega miru, saj se nenehno pojavljajo novi, ki jih neprestano želimo doseči v upanju, da bomo z naslednjim materialnim dosežkom končno dosegli mir. Ker ga na ta način ne najdemo, ga skušamo doseči z »drogami« vseh vrst (hrana, pijača, partner, šport, TV, knjiga …), vendar je njihov učinek zelo kratkotrajen.
Šele ko z duhovnimi praksami umirimo svoj um, ne iščemo več zadovoljstva v minljivih materialnih stvareh. Egovski vzorci popuščajo, zahtev in želja v nas je zato vedno manj in počasi začnemo spoznavati svoj resnični jaz. To je stanje, v katerem se dogaja duhovna rast.
Ugotavljanje