V prejšnjem članku sem pisala o začimbah in njihovem precej močnem vplivu na telo. Začimbe, ki so lokalnega izvora, torej kumina, janež, komarček, šetraj, majaron itd. so precej nežne v svoji naravi, če jih primerjamo z močnimi začimbami, ki prihajajo iz južnih dežel. Tam so doma poper, čili (pekoča paprika), ingver, cimet, kardamom, kurkuma itd. Ker te začimbe uspevajo v mnogo bolj vročem podnebju imajo tudi močnejši vpliv na človeka, zato z njimi nikakor ne smemo pretiravati. Uživamo jih v majhnih količinah kot del vsakdanje prehrane. Kadar jih uporabljamo v terapevtske namene, so njihove količine lahko večje (od ¼ do 1 male žličke na dan), vendar pri tem moramo biti zelo pazljivi. V tem primeru jih moramo jemati samo določen čas in za določeno težavo oz. neravnovesje in še to pod kontrolo terapevta, svetovalca ali zdravnika. Kako naj torej ravnamo, da si ne bomo delali škode? Vse začimbe uporabljamo zmerno(po ščepcih), uporabljamo raznovrstne začimbe (v različne jedi dajemo različne začimbe, npr: v fižolovo juho šetraj, v krompirjevo juho majaron), spoštujemo letni čas (poleti ne uživamo pretirano pekočih začimb, v hladnem obdobju leta pa ne pretiravamo z grenčicami) in predvsem posegamo po lokalno pridelanih zeliščih in začimbah. Najboljša izbira se najde v našem vrtu, na tržnicah ali v trgovinah, kjer prodajajo ekološko pridelane začimbe.
In zdaj k dietam. V iskanju zdravja in dobrega počutja se ljudje pogosto odločimo za spremembo našega jedilnika. Na našo izbiro lahko vplivajo nasveti zdravnikov, terapevtov, svetovalcev , prijateljev ali pa jo naredimo pod vplivom medijev, ki objavljajo različne prispevke na to temo. V zadnjem času opažam, da različni režimi prehranjevanja, ki jih obravnavamo kot »zdrava« prehrana lahko naredijo človeku precejšno škodo. In kako na to gledajo tradicionalni zdravilski sistemi? Ajurvedska medicina odsvetuje kakršnokoli enostransko prehranjevanje, ki bi trajalo daljše časovno obdobje, saj se lahko učinki napačne ali preveč omejevalne diete lahko pokažejo na človeškem telesu šele čez 10 ali več let. Zaradi tega vedno upoštevajte diete, ki so bile preizkušene na dovolj velikem številu ljudi v dovolj dolgem časovnem obdobju. Deset let preizkušanja je absolutno premalo!
Ajurvedski medicinski sistem zagovarja teorijo OKUSOV. Vsak človek naj bi v svoji prehrani užival vseh 6 okusov: sladko, slano, pekoče, grenko, trpko in kislo. Ker smo ljudje po energijskem ustroju različni (kar se vidi že na zunaj), nam tradicija priporoča katere okuse naj določeni ljudje bolj poudarijo v svoji prehrani in katere naj omejijo. Seveda upoštevajo pri svojih nasvetih tudi zmogljivost prebavnih sistemov. Če imate močan prebavni ogenj, lahko uživate več surovih živil. Če je moč vaših prebavil šibkejša, potem bi bilo bolje, da uživate bolj kuhano hrano. Obenem se upošteva tudi v katerem letnem času se nahajamo. Če ste doma v južnih deželah, lahko uživate zelo lahko in surovo hrano, saj ne potrebujete »ogrevanja« v vaših telesih. Če pa upoštevamo naše klimatske pogoje, potem ne prenašamo jedilnike iz drugih podnebij v naše okolje. Kar se tiče podnebnih pogojev je najbolje, da upoštevamo sledeče pravilo: »KO ZAMENJAMO GARDEROBO, ZAMENJAMO TUDI NAŠ JEDILNIK«. Če oblečemo bundo ali plašč bi bilo zelo nespametno, da obdržimo jedilnik od poletja. Torej v jeseni preklopimo na bolj tople, kuhane in zabeljene jedi. Uživamo goste oljnate juhe (enolončnice), vroče zabeljene kaše, kompote, čaje, rahlo pekočo čežano…. Poskrbimo za toploto s šali in kapami in tako uživamo v jesenskem hladu. V nasprotnem primeru v naših telesih hitro ustvarimo neravnovesje, katerega posledica je množica prehladnih obolenj na prehodu letnih časov iz toplega v hladnejše obdobje.
Vedno se poskušamo zavedati, da narava v okolju, kjer živimo, ustvari vse, kar v določenem času uravnovesi naše telo. Če pozimi ne raste solata na vašem vrtu, jo sicer lahko uživamo, toda naše telo je ne potrebuje. Zaradi tega je prehrana naših babic pozimi vsebovala kislo zelje in repo, pa fižol, krompir, žgance, kaše, kompote, šipkov čaj, pa malo suhega mesa ter maščobe kot so maslo in mast. Naši sklepi so velikokrat vneti ravno zaradi tega, ker so premalo naoljeni, ker večinoma ne uživamo več svinjske masti. Rastlinska olja za naše okolje niso dovolj, pa še segrevati jih ne smete! Mogoče ne veste, da je gospod Iztok Ostan, ki se je zelo poglobil v vse prehranjevalne sisteme, v zadnjem času prišel do spoznanja, da idealna hrana ne obstaja! Vsaka hrana namreč proizvaja strupe v telesu. Če vaša prebavila niso opremljena z močnim prebavnim ognjem, vas lahko tudi popolnoma presna in ekološko pridelana hrana zastruplja!
Kako naj torej ravnamo v poplavi prehranjevalnih nasvetov in raznih diet? ZA PRAVILNO PREHRANJEVANJE NE OBSTAJA ENOSTRANSKI ODGOVOR! Pri izbiri prehrane moramo vedno upoštevati energijsko konstitucijo (lastnosti našega telesa), moč naših prebavil in življenjsko obdobje v katerem se nahajamo. In prav v vsakem primeru naj bo vaša hrana RAZNOVRSTNA, čim bolj LOKALNEGA IZVORA, uživajte jo v ZMERNIH KOLIČINAH in naj bo SEZONSKA, usklajena z LETNIM ČASOM.
Ugotavljanje